Kako privarčevati

Kako privarčevati

Razsvetljava

Razsvetljava

Kako pomemben del našega življenja predstavlja električna razsvetljava, nam postane jasno v trenutku, ko zaradi kakršnega koli razloga ostanemo brez elektrike in posledično brez notranje, zunanje, industrijske ali javne razsvetljave.

Umetna svetloba rabi veliko količino energije, a lahko s premišljeno, učinkovito in skrbno načrtovano razsvetljavo veliko prihranimo. Pri načrtovanju notranje razsvetljave je najpomembneje, da so prostori opremljeni tako, da prepuščajo kar največ dnevne svetlobe in je nivo umetne svetlobe na najnižjem sprejemljivem nivoju.

Že pred leti je Evropska unija z Uredbo 244/2009 sprejela, da se postopoma ukine uporaba klasičnih žarnic z energijsko varčnimi sijalkami. Uvedla je predpise, katerih namen je zmanjšanje emisij CO2 ter zmanjšanje porabe energije in stroškov v gospodinjstvih. Nove alternativne sijalke (LED-sijalke, kompaktne fluorescenčne sijalke in izboljšane (halogenske) žarnice) so bolj učinkovite ter v celoti gledano cenejše in koristnejše tako za okolje kot za potrošnika.
Pri izbiri svetil je pomembno upoštevati:

  • Energetsko učinkovitost svetila (energijski razred A, A+, A++).
  • Življenjsko dobo svetila, ki pove, koliko ur naj bi sijalka oziroma žarnica svetila, preden se bo iztrošila. Svetila v povprečju uporabljamo 1.000 ur na leto oziroma 3 ure na dan. Življenjska doba svetil se giblje med 10.000 urami za navadne žarnice in 15.000 urami za varčne sijalke in žarnice s svetlečimi diodami.
  • Svetilnost (z novimi uredbami primerjave vatne moči niso več primerne in so lahko zavajajoče, saj so vatne [W] vrednosti energijsko varčnih sijalk veliko nižje kot pri običajnih žarnicah in ne nakazujejo prave svetilnosti sijalke. Merjenje svetilnosti v lumnih [lm] omogoča neposredno primerjavo količine svetlobe, ki jo svetilo zagotavlja (večje kot je število lumnov, več svetlobe oddaja).
  • Število prižiganj in ugašanj (za prostore, v katerih luči pogosto prižigamo in ugašamo, niso primerne standardne kompaktne fluorescenčne sijalke, ki prenesejo samo od 3.000 do 6.000 vklopov in izklopov in tako ob večji pogostosti prižiganja in ugašanja ne dosežejo deklarirane življenjske dobe. Za te prostore so primernejše posebne varčne sijalke, ki prenesejo do enega milijona vklopov in izklopov.
  • Zagonski čas svetila (standardne kompaktne fluorescenčne sijalke za vklop in dosego polne svetilnosti potrebujejo malce več časa (do 2 sekundi, da začnejo svetiti, in do 60 sekund, da dosežejo 60 % polne svetilnosti). Vendar pa so na trgu že posebne varčne sijalke, izboljšane navadne žarnice, ki se prižgejo prav tako hitro, kot druge vrste svetil.
  • Barva svetlobe (svetloba navadnih žarnic je vedno enake barvne temperature (»topla bela«), kompaktne fluorescenčne sijalke in žarnice s svetlečo diodo pa ponujajo širši nabor barvnih temperatur, ki se merijo v stopinjah Kelvina. Tako lahko izbiramo med različnimi odtenki beline v hladnem (modrem), nevtralnem (belem) in toplem (rdečem) spektru. Po barvi svetlobe lahko svetlobne vire razvrstimo v 3 skupine:
  • 2.700 K – 3.300 K – topla bela svetloba, ki ima od vseh barv najslabšo svetilnost (žarnice z žarilno nitko, halogenske, tople barve fluorescenčnih sijalk),
  • 3.300 K – 4.300 K – hladna dnevna svetloba, nevtralno bela, ki ima najvišjo svetilnost (fluorescenčne cevi barve dnevne svetlobe, ksenonske sijalke),
  • 4.300 K – 6.000 K – hladno bela svetloba, ki ima pribl. 10 % višjo svetilnost kot topla bela svetloba (fluorescenčne sijalke bele barve, metalhalogenidne sijalke nevtralno bele barve).

Pri izbiri svetila je pomembno upoštevati tudi temperaturne razmere, ki jim bo svetilo izpostavljeno. Za zunanje svetilke v podnebjih z mrzlimi zimami je priporočljivo izbrati svetilo, ki dobro deluje tudi, ko zunaj zmrzuje, sicer lahko v zimskih nočeh daje manj svetlobe (kompaktne fluorescenčne sijalke in žarnice s svetlečimi diodami so bolj občutljive na temperaturo okolja od halogenskih žarnic).

Za notranjo razsvetljavo in v javnih ustanovah se pogosto uporabljajo halogenske žarnice, ki imajo nekaj prednosti v primerjavi s klasičnimi žarnicami: imajo daljšo življenjsko dobo in večjo svetilnost (tudi večjo svetlost), takoj po vklopu dajo polno svetlobo, lahko jih uporabljamo s svetilkami s stikalom za zatemnitev in niso občutljive na temperaturo okolja. Imajo pa tudi nekaj slabosti: so energetsko potratnejše od drugih varčnih svetil, imajo krajšo življenjsko dobo kot druga energetsko učinkovita svetila (življenjska doba kompaktnih fluorescenčnih sijalk in žarnic LED je 6 do 10 let, halogenskih pa 2 leti), povzročajo višje stroške elektrike, oddajajo lahko samo toplo belo svetlobo in se pri uporabi zelo segrejejo.

Primerjava kompaktnih fluorescenčnih sijalk in klasičnih žarnic pa kaže na to, da fluorescenčne sijalke porabijo do 80 % manj energije, da je njihova življenjska doba 3- do 5-krat daljša, da imajo nizko temperaturo delovanja in lahko oddajajo več barv svetlobe. Vendar po drugi strani na delovanje standardnih kompaktnih fluorescenčnih sijalk vplivajo pogostost prižiganja in ugašanja ter ekstremne temperature. Ne moremo jih uporabiti s stikalom za zatemnitev. Ko jih prižgemo, potrebujejo nekaj časa, da dosežejo polno svetlobo. Kompaktne fluorescenčne sijalke so vedno neprosojne, zato oddajajo samo mehko svetlobo, ki je enaka svetlobi neprosojne navadne žarnice. Primerne so za vse tiste svetilke, ki jih uporabljamo pogosto ali daljša obdobja.

Prednosti žarnic s svetlečimi diodami LED:

  • porabijo do 80 % manj energije kot navadne žarnice,
  • prihranek pri stroških skozi življenjsko dobo,
  • življenjska doba je 10 let (navadna žarnica 1 do 2 leti),
  • nizka temperatura delovanja,
  • odporne so na pogosto prižiganje in ugašanje,
  • polna svetilnost takoj po vklopu,
  • večja izbira barv svetlobe ,
  • oddajajo svetlo ali mehko svetlobo.

Žarnice s svetlečimi diodami so za zdaj samo nizke in srednje svetilnosti (nižje od 75-vatne navadne žarnice) in so primerne za vse svetilke, ki jih uporabljamo pogosto ali daljša obdobja. Nekatere žarnice s svetlečimi diodami so občutljive na temperaturo in jih ne moremo uporabiti s stikalom za zatemnitev, a so trgu tudi že posebne žarnice LED za te primere.

Izračun prihranka

Parametri, pomembni za porabo elektrike:

  • število svetlobnih točk (žarnic, sijalk),
  • moč posameznih žarnic oziroma sijalk (tip),
  • koliko časa so žarnice/sijalke prižgane.

Klasične sijalke

Če imamo 20 klasičnih sijalk in je moč obstoječe razsvetljave 2 kW, je ob predpostavki, da razsvetljava deluje v, letna poraba elektrike 2.190 kW.
To pomeni, da letni strošek za razsvetljavo znaša okoli 300 evrov.

Energetsko učinkovite sijalke

Ob predpostavki, da zamenjamo vseh 20 klasičnih sijalk z energetsko učinkovitimi, se moč razsvetljave zniža iz 2 kW na 0,5 kW.
Če razsvetljava deluje v povprečju 3 ure na dan, je letna poraba energije 550 kW, letni strošek za razsvetljavo pa okoli 70 evrov.

Značke: Ključni ukrepi
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
14707

Varčujte

  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice