Kako privarčevati

Kako privarčevati

Hlajenje

Hlajenje

Stanovanjske hiše v Sloveniji, ki so pravilno projektirane, zgrajene in uporabljane, večinoma ne potrebujejo klimatskih naprav. Priporočljiva razlika med temperaturo prostora in temperaturo okolice je med 5 in do največ 8 °C, kar je v večini primerov možno zagotoviti že s tehničnimi ukrepi kot je zastiranje osončenih površin, zapiranje odprtin preko dneva in nočno prezračevanje. V primeru neučinkovitosti omenjenih ukrepov je smiselna vgradnja in uporaba hladilne naprave.

V ustrezno zastekljenem in izoliranem objektu potrebujemo v povprečju 50 % energije za ogrevanje in hlajenje stavbe na temperaturo, primerno za udobno in kakovostno bivanje, drugih 50 % energije pa potrebujemo za prezračevanje bivalnih prostorov.
V največji meri se za reševanje problema s hlajenjem stanovanja uporabljajo klimatske naprave. Takšna rešitev je sicer tehnično učinkovita, vendar pa finančno in ekološko gledano ni najbolj sprejemljiva. Poleg tega, da zaradi obratovanja klimatske naprave plačujemo višje stroške porabljene elektrike, ne pripomoremo niti k varčevanju z energijo in posledično ohranjanju in varovanju okolja. Namreč, še tako učinkovite naprave za hlajenje nam ne  morejo preprečiti vstopa toplote v stavbo. Le to najbolj učinkovito rešimo z učinkovitim senčenjem zastekljenih površin. Pri tem je zelo pomembno, da se odločimo za zunanja senčila, saj le ta preprečijo prehod UV žarkov in s tem toplote skozi zastekljene površine v notranjost stavbe. Znano je, da je zunanji sistem senčenja dva in večkrat učinkovitejši od senčil v notranjosti ali medstekelnem prostoru. Če je le mogoče, je smiselno uporabiti tudi polkna, markize, nadstreške ali druga fiksna senčila.
Drugi način, kako v poletnem obdobju zagotoviti ustrezne toplotne razmere v stanovanjih, je nočno prezračevanje oziroma hlajenje. To pomeni, da zvečer odpremo okna ter notranja vrata v stanovanju, tako da ustvarimo hitro izmenjavo hladnega zraka (3–4 menjave celotnega volumna na uro). Da čim bolj obdržimo nižje nočne temperature v stanovanju, pa moramo zjutraj zapreti okna ter zastekljene površine ustrezno zasenčiti pred sončnim sevanjem.

V praksi poznamo več sistemov za hlajenje prostorov:

  • klimatske naprave,
  • konvektorsko hlajenje,
  • radiatorsko hlajenje,
  • hladilne grede,
  • stropno hlajenje,
  • stensko hlajenje,
  • talno hlajenje,
  • hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev.

Nasveti:

  • Že pri projektiranju objekta je treba upoštevati pravilno izbiro zasteklitve in senčil, saj lahko s tem prihranimo tudi do 80 % energije, potrebne za ohlajanje prostorov.
  • Ko se soočimo s potrebo po hlajenju bivalnih prostorov, je smiselno naprej razmisliti, kako zmanjšati samo pregrevanje stavbe.
  • Zunanja senčila so najboljša rešitev za preprečevanje poletnega pregrevanja stavb.
  • Hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev je načeloma dobra, a cenovno precej draga rešitev.
  • Za zdravje je lahko zelo škodljiva neprimerna namestitev klimatske naprave (hladen zrak ima ob direktnem pihanju iz klime do 10 °C). Pomagamo si lahko z usmerjevalnikom zraka, če druge možnosti za namestitev notranje enote ni (zrak naj bo usmerjen čim bolj vodoravno pod strop).
  • Ker je topel zrak lažji od hladnega in se zato dviga, morajo za najbolj učinkovito hlajenje biti reže za razpihovanje zraka iz notranje enote klimatske naprave usmerjene vodoravno (ob predpostavki, da je klimatska naprava nameščena na steni). Tako se bo hladil topel zrak, ki se nabira pod stropom. Ta se bo zato pomikal proti tlom, toplejši zrak ob tleh pa se bo dvigoval, kjer ga bo klimatska naprava ohladila. Tako dosežemo enakomerno ohlajenost prostora in najučinkovitejšo izrabo energije.
  • Nastavljena temperatura naj ne bi bila nižja od 22 °C ali manj kot 5–7 °C pod zunanjo temperaturo.

 

Naprave za hlajenje

Klimatske naprave

Hlajenje prostorov s pomočjo klimatske naprave je razmeroma ugodno in enostavno. Moč klimatske naprave se določi z izračunom in sicer tako, da se volumen prostorov, ki jih nameravamo hladiti, pomnoži s 25 W/m3. Pri nakupu klimatske naprave je potrebno imeti v mislih, da je ta preizkušena in energetsko učinkovita, kar nam povedo energijski razredi A, A+, A++ ali celo A+++. Če se želimo s klimatsko napravo tudi ogrevati, je potrebno kupiti invertersko napravo. Pri inverterski klimatski napravi je potrebno biti pozoren na sezonsko grelno število SCOP, ki naj bo večje od 3,4, in sezonsko hladilno število SEER, ki naj bo višje od 5,1. Čim višji sta omenjeni števili, tem nižji bo strošek za ogrevanje ali hlajenje.

Toplotna črpalka

Toplotne črpalke poleg ogrevanja nudijo tudi možnost hlajenja. Obstajata dve vrsti hlajenja in sicer aktivno in pasivno. Glede na hladilne elemente ločimo kondenzirajoče hlajenje (ventilatorski konvektorji) in nekondenzirajoče hlajenje (stropno, stensko in talno hlajenje).

O pasivnem hlajenju govorimo takrat, ko se objekt hladi s hladom zemlje ali podtalnice, ob tem pa kompresor miruje, kar pomeni, da se pri tem hlajenju ne porablja elektrika. Energija je potrebna samo za delovanje obtočne črpalke. Ta način hlajenja je najcenejši in skoraj brezplačen. Pri aktivnem hlajenju črpalka deluje reverzibilno in toplotna črpalka na ta način proizvaja hlad. Pri tej vrsti hlajenja je potrebno delovanje kompresorja, kar pomeni določeno rabo energije.

 

Sistemi za hlajenje

Ko se soočimo s potrebo po hlajenju bivalnih prostorov, je smiselno naprej razmisliti, kako zmanjšati samo pregrevanje stavbe. Zato je že pri projektiranju objekta treba upoštevati pravilno izbiro zasteklitve in senčil, saj lahko s tem prihranimo tudi do 80 % energije, potrebne za ohlajanje prostorov. V ustrezno zastekljenem in izoliranem objektu potrebujemo v povprečju 50 % energije za ogrevanje in hlajenje stavbe na temperaturo, primerno za udobno in kakovostno bivanje, drugih 50 % energije pa potrebujemo za prezračevanje bivalnih prostorov. Najboljša rešitev za preprečevanje poletnega pregrevanja stavb so zunanja senčila, med tem ko je hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev sicer dobra, a cenovno precej draga rešitev.

Sistemi za hlajenje prostorov:

  • klimatske naprave
  • konvektorsko hlajenje
  • radiatorsko hlajenje
  • hladilne grede
  • stropno hlajenje
  • stensko hlajenje
  • talno hlajenje
  • hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev

V največji meri se za reševanje problema s hlajenjem stanovanja uporabljajo klimatske naprave. Takšna rešitev je sicer tehnično učinkovita, vendar pa finančno in ekološko gledano ni najbolj sprejemljiva. Poleg tega, da zaradi obratovanja klimatske naprave plačujemo višje stroške porabljene elektrike, ne pripomoremo niti k varčevanju z energijo in posledično ohranjanju in varovanju okolja. Najboljša rešitev so (fiksna) zunanja senčila, ki preprečijo prehod UV žarkov in s tem toplote skozi zastekljene površine v notranjost stavbe. Znano je, da je zunanji sistem senčenja dva in večkrat učinkovitejši od senčil v notranjosti ali medstekelnem prostoru.

Drugi način, kako v poletnem obdobju zagotoviti ustrezne toplotne razmere v stanovanjih, je nočno prezračevanje oziroma hlajenje. Da čim bolj obdržimo nižje nočne temperature v stanovanju, moramo zjutraj zapreti okna ter zastekljene površine ustrezno zasenčiti pred sončnim sevanjem.

V primeru, da v stanovanju nimamo vgrajenega prisilnega prezračevanja in nimamo možnosti za vgradnjo centralne klimatske naprave, si lahko pomagamo z lokalnimi hladilnimi napravami. V zadnjih letih se je zelo razširil način hlajenja (in filtriranja zraka) z deljivimi (angl. split) sistemi, ki se največkrat uporabljajo za hlajenje enega prostora. Izraz »split« označuje naprave, ki so sestavljene iz notranje in zunanje enote. Za hlajenje večjih bivalnih prostorov se je uveljavil sistem multi-split, kjer je možen priklop do pet notranjih enot na eno zunanjo enoto. Naprava za hlajenje je ločena na dva dela, zunanjo in notranjo enoto, ki sta med seboj povezani z dobro izoliranimi cevmi, po katerih se pretaka hladivo. Obstajajo tudi sistemi, ki omogočajo delno vlaženje zraka, določene izvedbe lokalnih hladilnih naprav pa razen hlajenja omogočajo tudi ogrevanje (hladilna in grelna moč je od 2 do 20 kW, pretok zraka znaša od 10 do 2500 m3/h, obstajajo tudi izvedbe hladilne moči od 0,7 do 6,5 kW, ki so namenjene za posamična stanovanja in individualne zgradbe). Novejši sistemi split in multi-split imajo do 17 % nižjo porabo elektrike v primerjavi z ostalimi klasičnimi napravami za hlajenje prostorov.

Večje hiše lahko hladimo s centralnimi hladilnimi sistemi, ki imajo hladilnik vode in ventilatorske konvektorje v posameznih prostorih. Ventilatorski konvektor nadomesti radiator in deluje povsem samostojno (samostojna regulacija temperature v prostoru). Konvektorje lahko priključimo na toplovodni kotel ali toplotni prenosnik, da lahko pozimi tudi grejejo. V tem primeru govorimo o centralnem ogrevanju in hlajenju.


Povezave
Dokumenti
Povezani članki
 

Theme picker

Varčujte

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice