Kako privarčevati

Kako privarčevati

Hlajenje

Hlajenje

Stanovanjske hiše v Sloveniji, ki so pravilno projektirane, zgrajene in uporabljane, večinoma ne potrebujejo klimatskih naprav. Priporočljiva razlika med temperaturo prostora in temperaturo okolice je med 5 in do največ 8 °C, kar je v večini primerov možno zagotoviti že s tehničnimi ukrepi kot je zastiranje osončenih površin, zapiranje odprtin preko dneva in nočno prezračevanje. V primeru neučinkovitosti omenjenih ukrepov je smiselna vgradnja in uporaba hladilne naprave.

V ustrezno zastekljenem in izoliranem objektu potrebujemo v povprečju 50 % energije za ogrevanje in hlajenje stavbe na temperaturo, primerno za udobno in kakovostno bivanje, drugih 50 % energije pa potrebujemo za prezračevanje bivalnih prostorov.
V največji meri se za reševanje problema s hlajenjem stanovanja uporabljajo klimatske naprave. Takšna rešitev je sicer tehnično učinkovita, vendar pa finančno in ekološko gledano ni najbolj sprejemljiva. Poleg tega, da zaradi obratovanja klimatske naprave plačujemo višje stroške porabljene elektrike, ne pripomoremo niti k varčevanju z energijo in posledično ohranjanju in varovanju okolja. Namreč, še tako učinkovite naprave za hlajenje nam ne  morejo preprečiti vstopa toplote v stavbo. Le to najbolj učinkovito rešimo z učinkovitim senčenjem zastekljenih površin. Pri tem je zelo pomembno, da se odločimo za zunanja senčila, saj le ta preprečijo prehod UV žarkov in s tem toplote skozi zastekljene površine v notranjost stavbe. Znano je, da je zunanji sistem senčenja dva in večkrat učinkovitejši od senčil v notranjosti ali medstekelnem prostoru. Če je le mogoče, je smiselno uporabiti tudi polkna, markize, nadstreške ali druga fiksna senčila.
Drugi način, kako v poletnem obdobju zagotoviti ustrezne toplotne razmere v stanovanjih, je nočno prezračevanje oziroma hlajenje. To pomeni, da zvečer odpremo okna ter notranja vrata v stanovanju, tako da ustvarimo hitro izmenjavo hladnega zraka (3–4 menjave celotnega volumna na uro). Da čim bolj obdržimo nižje nočne temperature v stanovanju, pa moramo zjutraj zapreti okna ter zastekljene površine ustrezno zasenčiti pred sončnim sevanjem.

V praksi poznamo več sistemov za hlajenje prostorov:

  • klimatske naprave,
  • konvektorsko hlajenje,
  • radiatorsko hlajenje,
  • hladilne grede,
  • stropno hlajenje,
  • stensko hlajenje,
  • talno hlajenje,
  • hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev.

Nasveti:

  • Že pri projektiranju objekta je treba upoštevati pravilno izbiro zasteklitve in senčil, saj lahko s tem prihranimo tudi do 80 % energije, potrebne za ohlajanje prostorov.
  • Ko se soočimo s potrebo po hlajenju bivalnih prostorov, je smiselno naprej razmisliti, kako zmanjšati samo pregrevanje stavbe.
  • Zunanja senčila so najboljša rešitev za preprečevanje poletnega pregrevanja stavb.
  • Hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev je načeloma dobra, a cenovno precej draga rešitev.
  • Za zdravje je lahko zelo škodljiva neprimerna namestitev klimatske naprave (hladen zrak ima ob direktnem pihanju iz klime do 10 °C). Pomagamo si lahko z usmerjevalnikom zraka, če druge možnosti za namestitev notranje enote ni (zrak naj bo usmerjen čim bolj vodoravno pod strop).
  • Ker je topel zrak lažji od hladnega in se zato dviga, morajo za najbolj učinkovito hlajenje biti reže za razpihovanje zraka iz notranje enote klimatske naprave usmerjene vodoravno (ob predpostavki, da je klimatska naprava nameščena na steni). Tako se bo hladil topel zrak, ki se nabira pod stropom. Ta se bo zato pomikal proti tlom, toplejši zrak ob tleh pa se bo dvigoval, kjer ga bo klimatska naprava ohladila. Tako dosežemo enakomerno ohlajenost prostora in najučinkovitejšo izrabo energije.
  • Nastavljena temperatura naj ne bi bila nižja od 22 °C ali manj kot 5–7 °C pod zunanjo temperaturo.
Značke: Ključni ukrepi
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
13286

Varčujte

  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice