Vrste obnovljivih virov energije

Vrste obnovljivih virov energije

Biomasa

Biomasa

Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo v procesu fotosinteze. Med biomaso prištevamo les kot najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hitro rastoče kulturne rastline (npr. sladkorni trs in oljna repica) in organske odpadke (živinorejski odpadki, komunalni odpadki, mulj iz čiščenja kanalizacijska voda). Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. Biomaso uporabljamo predvsem za ogrevanje, lahko pa tudi za proizvodnjo elektrike ali druge namene.

Ocenjuje se, da na Zemlji letno s fotosintezo nastane okrog 1011 ton organskih snovi. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kurjenje, s čimer nastaja toplotna energija, ali pa jo z različnimi tehnološkimi procesi pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo (npr. bioplin in biodizel).

Do leta 1700 je biomasa predstavljala glavni energetski vir. Še vedno ostaja glede na delež v strukturi svetovne oskrbe z energijo s 14-% deležem najpomembnejši nefosilni vir energije. Primarni energetski vir predstavlja v državah v razvoju, saj ponekod pokrijejo z biomaso nad 80 % energijskih potreb. V Evropi se delež močno spreminja glede na naravne danosti. V alpskih in nekaterih skandinavskih deželah je delež biomase v primarni oskrbi z energijo skoraj 20-%, medtem ko je evropsko povprečje 2–5 %.

Slovenija ima zaradi svoje velike gozdnatosti (preko 50 % površine je poraščeno z gozdom) velike možnosti izrabe te biomase v gospodinjstvih za potrebe ogrevanja. Slovenija je za Finsko in Švedsko najbolj z gozdom poraščena država v Evropi. Izjemno ugodna je razporeditev biomase po državi, saj imajo skoraj vsa območja naše države lokalni dostop do nje. V Sloveniji je tudi nekaj občin, katerih pokritost površin z gozdom je večja kot 85 %.

Zaloga lesne biomase se v slovenskih gozdovih povečuje, kar pomeni, da bi bilo mogoče povečati tudi njeno uporabo v energetske namene. Skupna lesna zaloga znaša preko 300 milijonov m3 oziroma preko 260 m3/ha. Absolutni letni prirastek se ocenjuje na okrog 7 milijonov m3, dovoljen posek pa znaša okrog 4 milijone m3, pri čemer se je zadnja leta izkoriščal le okrog 75-odstotno.

Ker je potrebno posekan les naprej porabiti za proizvodnjo izdelkov, je samo preostanek lesa in les nizke kvalitete iz gozda primeren za energetske namene. Tako se ocenjuje, da je celoten realni slovenski potencial za uporabo v energetiki okrog 2 milijone m3.

Kratka dejstva: Biomasa nastaja v procesu fotosinteze. Med biomaso prištevamo les kot najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hitro rastoče rastline in organske odpadke. Slovenija ima velike še ne izkoriščene možnosti izrabe biomase v energetske namene.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Proizvajajte

  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice