Novice

Novice

Evropa mora za dosego podnebnega cilja do leta 2030 potrojiti rast obsega vetrne in sončne energije

Če želi Evropa do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov (TGP) za 55 odstotkov, to pomeni v desetih letih tolikšno zmanjšanje, kot ga je dosegla v zadnjih tridesetih letih. »Vse študije kažejo, da je zelo hitro razogljičenje elektroenergetike najučinkovitejša pot do tega cilja,« je nedavno dejal Matthias Buck, predstavnik nemškega mislišča Agora Energiewende.

Evropska unija je leta 2020 prvič proizvedla več električne energije iz obnovljivih virov energije kot iz fosilnih goriv. Obnovljivi viri so imeli v evropski strukturi virov električne energije tako lani 38-odstotni delež (leta 2019 34,6-odstotnega), fosilna goriva pa 37-odstotnega, je pokazala skupna analiza Agora Energiewende in britanskega mislišča Ember.

A glede na osrednji scenarij, vključen v oceno vpliva cilja o zmanjšanju izpustov TGP za 55 odstotkov, ki jo je pripravila Evropska komisija, bo treba delež obnovljivih virov v strukturi virov evropske sedemindvajseterice do leta 2030 povečati na 68 odstotkov, delež premoga pa se bo moral zmanjšati s 13 odstotkov – toliko je po ocenah dosegal v letu 2020 – na 2 odstotka, je poudaril Buck.

Čeprav torej vetrna in sončna energija poganjata energetsko tranzicijo – njun delež se je v evropski sedemindvajseterici lani povečal za 10 odstotkov, skupaj pa sta predstavljali že petino proizvodnje električne energije v Uniji –, se mora njuna rast za dosego evropskega podnebnega cilja skoraj potrojiti, je pojasnil Dave Jones iz mislišča Ember.

»Za 68-odstotni delež obnovljivih virov v evropski strukturi virov električne energije mora letna rast proizvodnje v vetrnih in sončnih elektrarnah do leta 2030 doseči približno 100 TWh,« je dejal Jones, ob tem pa dodal, da je ta rast v zadnjih desetih letih v povprečju dosegala približno 38 TWh na leto, razen leta 2020, ko je narasla na 51 TWh.

»Če seštejemo vse nacionalne energetsko-podnebne načrte (NEPN), dobimo rast za približno 72 TWh na leto. Zelo lepo je videti, da so države v svojih načrtih predvidele povečevanje obsega zmogljivosti tudi do dvakratne vrednosti, vendar je treba za dosego podnebnih ciljev številke pravzaprav potrojiti,« je povedal.

Kar zadeva zadnjih deset let, je omenil še, da sta Bolgarija in Romunija v drugi polovici desetletja (2015–2020) zabeležili zelo skromno rast proizvodnje v vetrnih in sončnih elektrarnah.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
17. februar 2021
71

Theme picker

O portalu

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice