Novice

Novice

REUS 2019: 50 odstotkov gospodinjstev razmišlja o investiciji v sončne elektrarne

REUS 2019: 50 odstotkov gospodinjstev razmišlja o investiciji v sončne elektrarne

»Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS je za ministrstvo za infrastrukturo (MZI) ključnega pomena, saj nam daje vpogled v spreminjajoče se stanje na področju upravljanja in odjema energije v gospodinjstvih na terenu. Letošnja raziskava je še posebej zanimiva, saj so gospodinjstva prvič odgovarjala na vprašanje, ali so pripravljena sodelovati pri upravljanju porabe energije oziroma pri prilagajanju odjema v sklopu trga prožnosti. Eden od zanimivejših podatkov letošnje raziskave je, da je več kot 50 odstotkov vprašanih pod določenimi pogoji pripravljenih investirati v nove solarne elektrarne,« je na včerajšnji predstavitvi raziskave REUS 2019 dejal direktor direktorata za energijo pri MZI Hinko Šolinc.

Kot je pojasnil Šolinc, ga glede na rezultate raziskave veseli, da so gospodinjstva pripravljena sodelovati pri aktivnem upravljanju z energijo ter da si želijo imeti boljši vpogled v svojo porabo energije, še posebej, če bodo lahko svoje naprave daljinsko upravljala. »Hkrati mi je zanimiv podatek, da se povečuje število gospodinjstev, ki se odločajo spremeniti svoje energetske navade ne samo zaradi finančnih koristi, ampak tudi zaradi okoljskih. Pomembno je, da razumemo, kako odjemalci razmišljajo in kako se njihovo razmišljanje spreminja,« še dodaja Šolinc.

Glede števila novih solarnih elektrarn pa je omenil, da smo v Sloveniji zaenkrat imeli samo podatke o dejansko že zgrajenih solarnih zmogljivostih za samooskrbo. »V Sloveniji imamo podatke o približno dva tisoč investicijah v sončne zmogljivosti za samooskrbo, ki so že bile izvedene. Nismo pa imeli podatkov, koliko gospodinjstev o takšnih investicijah sploh razmišlja. Tehnični potencial za gradnjo takšnih zmogljivosti predstavljajo seveda vse strehe v Sloveniji. A to, da vsaj 50 odstotkov anketirancev dejansko razmišlja o postavitvi sončnih elektrarn, predstavlja ogromen potencial za gradnjo takšnih zmogljivosti v prihodnosti. Sončna energija ima dobro lastnost, da se električna energija proizvaja takrat, ko jo dejansko potrebujemo, je pa omejena. Potrebno bo izumiti sezonsko shranjevanje energije, za katero pa trenutno nimamo tehnične rešitve,« je povedal Šolinc.

Glede nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Šolinc omenil, da se največje vsebinske težave pojavljajo glede ciljev. »V NEPN so določeni trije glavni cilji za leto 2030. Prvi cilj je doseganje deleža obnovljivih virov (OVE) v bruto končni porabi energije v Sloveniji, drugi cilj je povečanje energetske učinkovitosti in tretji je zmanjševanje toplogrednih plinov. Zadnja dva cilja vsaj vsebinsko nista problematična. Največja težava je doseganje deleža OVE, saj pod cilj za leto 2020, ki je doseči najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto porabi energije, ne smemo več pasti v nobenem letu po 2020. In ključno vprašanje je, kako bomo pa to dosegli,« še pojasnjuje Šolinc. Po njegovih besedah NEPN tudi premalo upošteva potencial vetrne energije.

Martin Batič z ministrstva za okolje in prostor (MOP) je medtem poudaril, da je pri snovanju ukrepov proti podnebnim spremembam potrebno upoštevati, da je to področje izredno dinamično, saj ves čas prihaja do novih spoznanj. »Raziskave, kot je REUS, so zelo pomembne, da lahko pripravimo primerne ukrepe, hkrati pa je pomembno, da končni uporabniki te potrebne ukrepe tudi razumejo. Spremljanje navad uporabnikov je tako ključno za doseganje okoljskih ciljev. Podatki REUS 2019 kažejo, da Slovenija potrebuje jasno strategijo podnebne politike in podnebnih sprememb,« je pojasnil Batič.

Direktor Informe Echo ter vodja projekta REUS Rajko Dolinšek je povedal, da večja energetska učinkovitost zahteva aktivno vključevanje vseh porabnikov energije. »O učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije je po izsledkih letošnje raziskave ozaveščenih 77 odstotkov gospodinjstev, kar je približno toliko kot pred dvema letoma. Se pa je povečal delež aktivnih ozaveščenih uporabnikov in zmanjšal delež skeptikov,« je poudaril Dolinšek ter dodal, da 82 odstotkov gospodinjstev razmišlja o učinkoviti rabi energije. Glede področja ogrevanja je poudaril, da drva ostajajo najbolj uporabljen energent, saj se 32 odstotkov gospodinjstev še vedno ogreva na ta energent. Sledijo pa kurilno olje z 20 odstotki, zemeljski plin z 12 odstotki ter električna energija z 10 odstotki in toplotne črpalke z 9 odstotki. Število obnovljenih fasad se v primerjavi z zadnjima dvema letoma ni kaj bistveno spremenilo.

»Raziskava je pokazala, da uporabniki dajemo še vedno več prednosti udobju pred finančnimi in okoljskimi učinki. Ko udobje postane navada, jo je veliko težje spremeniti. V prihodnjih raziskavah bo potrebno tako narediti podrobnejšo segmentacijo gospodinjstev, da bodo lahko ukrepi postali bolj učinkoviti. Hkrati promet in mobilnost ostajata največja izziva v energetskem in okoljskem smislu. Zanimivo je, da se je povečalo število gospodinjstev, ki nimajo avtomobila. O nakupu električnega avtomobila razmišlja okoli 10 odstotkov gospodinjstev. Povečalo se je tudi nezadovoljstvo z uporabo javnega prevoza. Uporabo javnega prometa predvsem določajo čas, cena in udobje. Se pa ti razlogi med seboj razlikujejo glede na dohodek gospodinjstva,« je pojasnil Dolinšek.

Barbara Simonič z oddelka za podnebne spremembe pri MOP je pojasnila, da so podatki REUS pomembni pri določanju strategije MOP za širjenje zavedanja glede podnebne problematike. »Glede na prejšnjo raziskavo se je število tistih ki so trdili, da so podnebne spremembe resen problem, dvignilo iz 13 odstotkov na 28 odstotkov. Hkrati smo opazili, da je za gospodinjstva z višjim dohodkom problematika podnebnih sprememb bolj pomembna. Hkrati pa smo bili na MOP presenečeni, da se je število ljudi, ki dvomi, ali človek res vpliva na podnebne spremembe, povečalo,« je dejala Simoničeva.

Medtem pa je direktorica Eko sklada Mojca Vendramin povedala, da podatki raziskave kažejo, da vedno več občanov koristi storitve Eko sklada ter da se je povečalo število občanov, ki so zadovoljni s storitvami Eko sklada. Je pa hkrati opozorila, da bi raziskava REUS v prihodnje lahko vključevala tudi podjetja in javni sektor.

»Pri dolgoročnem načrtovanju omrežja je zelo pomembna napoved porabe oziroma obremenitev omrežja. Pri tem bo obnašanje odjemalcev imelo zelo velik vpliv. Za primer, v sedanjem desetletnem načrtu bodo investicije v omrežje znašale 1,2 milijarde evrov. S predlogom, ki smo ga podali v NEPN, bodo te investicije narasle na 3 milijarde evrov. Odjemalci lahko s spremembo navad in aktivno participacijo pomembno vplivajo na potrebne investicije v omrežje in jih lahko celo zmanjšajo,« je dejal Stanislav Vojsk, koordinator in nosilec izdelave razvojnih načrtov distribucijskega sistema električne energije pri družbi SODO. Po njegovih besedah pametna omrežja zahtevajo aktivnost tako odjemalca kot upravljavca, tako da lahko omrežje maksimalno koristimo. Hkrati je dodal, da je pomembno pri sprejemanju NEPN tudi upoštevati, kako bomo zastavljene ukrepe izvajali ter kako se bodo nanje odzvali odjemalci.

Rezultati raziskave bodo kmalu objavljeni tudi na naši spletni strani, medtem pa vabljeni k ogledu razširjenih povzetkov iz prejšnjih let, ki so na voljo na povezavi.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
7. november 2019
96
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice