Novice

Novice

Petkrat večja zavarovalna škoda zaradi podnebnih sprememb

»Ogromni človeški in finančni stroški podnebnih sprememb imajo uničujoče posledice za našo kolektivno dobrobit. Katastrofalni učinki podnebnih sprememb so vidni že po celem svetu. Ti dogodki uničujejo infrastrukturo in zasebno lastnino, škodijo zdravju, zmanjšujejo produktivnost in izčrpavajo bogastvo, ob tem pa nosijo izjemno visoke stroške: v zadnjih treh desetletjih se je zavarovalna škoda povečala kar za petkrat,« je zapisano v odprtem pismu, pod katerega so se podpisali guverner britanske centralne banke Mark Carney, guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau in predsednik Mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) Frank Elderson.

Podnebne spremembe so vlade prisilile k ukrepanju. Po podpisu pariškega sporazuma, ki je deloval kot katalizator, se je začela vsesplošna vpeljava politik za omejevanje globalnega dviga temperatur. Ukrepi, ki jih sprejemajo posamezne države, bodo vodili v kolektivni prehod na nizkoogljično gospodarstvo. To pa bo zahtevalo obsežno prerazporeditev kapitala. Če se katera družba ali industrija tej novi realnosti ne bo prilagodila, bo izginila. Za podnebno politiko bodo tudi v prihodnje primarno odgovorne vlade, zasebni sektor pa bo odločal o uspešnosti prilagajanja. »Toda kot oblikovalci finančnih politik in kot nadzorniki skrbnega in varnega poslovanja ne moremo ignorirati očitnih tveganj,« pravijo centralni bančniki. 


Leta 2017 je tako 34 centralnih bank in finančnih nadzornikov – ki predstavljajo pet celin, polovico svetovnih emisij toplogrednih plinov in nadzor dveh tretjin globalnih, sistemsko pomembnih bank in zavarovalnic – oblikovalo koalicijo voljnih: Mrežo za ozelenitev finančnega sistema (NGFS). S svojim prvim celovitim poročilom, ki bo objavljen v kratkem, želijo zaveze na področju finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, pretvoriti v konkretne ukrepe. V poročilu podajo štiri priporočila, ki vsem centralnim bankam, nadzornikom in celotni finančni skupnosti zastavljajo uresničljive cilje za zagotavljanje nemotenega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo.

Kot izpostavijo, bi morali spremljanje s podnebjem povezanih finančnih tveganj vključiti med redna opravila na področju nadzora finančne trdnosti in upravljanja s tveganji. Nadzornike ob tem spodbudijo k opredelitvi pričakovanj, s čimer bodo zagotovili, da se finančne družbe ustrezno spopadajo s tovrstnimi finančnimi tveganji – tudi z izvajanjem analiz različnih scenarijev za oceno strateške odpornosti na politike s področja podnebnih sprememb. Podjetja ob tem spodbudijo k prevzemu dolgoročnejših strateških pristopov k presoji teh tveganj ter k njihovi vključitvi v ustaljene okvire upravljanja in obvladovanja tveganj. Kot izpostavijo, je potrebno zgledno delovanje – še posebej centralne banke bi morale v upravljanje portfeljev vključiti tudi trajnostna načela. Omenijo tudi skupno delovanje v smeri premostitve podatkovnih vrzeli, ki bo izboljšalo presojo s podnebjem povezanih tveganj. Javni organi bi morali po mnenju podpisanih bančnikov podatke o teh tveganjih deliti in jih, če je možno, narediti tudi javno dostopne. Izpostavijo tudi vzpostavitev lastnih zmogljivosti in izmenjavo znanj s področja upravljanja s podnebjem povezanih finančnih tveganj z drugimi deležniki. Pomemben element vzpostavljanja učinkovite obravnave podnebnih tveganj na ravni celotnega finančnega sistema je tudi podpora notranjega in zunanjega sodelovanja. 

 
Uspeh teh priporočil je odvisen od dveh pomembnih dejavnikov, ki ju povezujemo s širšima pozivoma k razkritju in klasifikaciji s podnebjem povezanih finančnih tveganj. Pri prvem gre za podporo trgu in regulatorjev pri ustrezni oceni tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, kjer je robustno in mednarodno usklajeno razkritje ključnega pomena – trg in oblikovalci politik morajo torej še naprej delovati v smeri skupne opredelitve (z vidika odločanja) najbolj uporabne metrike za s podnebjem povezana finančna razkritja. Pri drugem pa se NGFS obrne na regulatorje, ki jih spodbudi k oblikovanju ustreznega sistema klasifikacije za lažjo opredelitev ekonomskih dejavnosti, ki prispevajo k prehodu na zeleno in nizkoogljično gospodarstvo. To bo še posebej pomembno pri podpori finančnih akterjev pri sprejemanju trajnostnih odločitev glede naložb in posojil, je zapisano v odprtem pismu.


»Če se bo finančna skupnost ravnala po naštetih priporočilih, bomo že dva koraka bliže zagotavljanju nemotenega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Zavedamo se, da se s takimi izzivi doslej še nismo soočali ter da so urgentni in analitično zapleteni. Nedvomno je veliko na kocki, a nam bo bodo finančni akterji, s tem, da se bodo zavezali k ukrepanju glede na ta priporočila, pomagali izogniti se na okolje vezanemu Minskyjevemu trenutku – torej nenadnemu kolapsu vrednosti premoženja,« pravijo avtorji odprtega pisma, ki zaključijo, da bodo centralne banke, nadzorniki in finančne inštitucije, dokler se temperature in morska gladina še naprej dvigujejo, z njimi pa tudi s podnebjem povezana finančna tveganja, še naprej odločno delovali v smeri učinkovitega soočanja s podnebnimi tveganji in z ozelenitvijo finančnega sistema.


»Potrebno je kolektivno vodstvo in ukrepanje s strani več držav, ob tem pa moramo biti ambiciozni. NGFS predstavlja jedro odziva centralnih bank in nadzornikov, a podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva globalne rešitve, torej bo imel ključno vlogo celotni finančni sektor,« zaključijo avtorji odprtega pisma.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
1. maj 2019
494
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice