Slovenija bo morala konkretno zmanjšati emisije v prometu, če želi doseči OVE cilje za 2030, saj sama gradnja novih zmogljivosti obnovljivih virov ne bo zadostovala, je povedala državna sekretarka Tina Seršen.

»Iz zadnjih številk je razvidno, da nam poraba v sektorju prometa raste, kar je zaskrbljujoče. Tudi če pospešimo zniževanje emisij v elektroenergetiki, je sektor prometa še vedno prevelik. Država lahko na tem področju zelo hitro poseže tudi s spremembo trošarinske politike oziroma z obdavčitvijo energentov, a za to potrebujemo usklajen evropski pristop,« je ob robu konference Sekretariata Energetske skupnosti povedala Seršen z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Če bi bil takšen, usklajen pristop sprejet, bi lahko hitro vplival na rabo energije v prometu, je dodala. Hkrati je opozorila, da se je število uporabnikov javnega potniškega prometa povečalo, razpisi za trajnostno mobilnost pa so bili uspešno izvedeni.

Statistični urad je oktobra objavil, da je delež obnovljivih virov v bruto končni rabi lani znašal 24,64 %, kar je 0,43 odstotne točke manj kot predlani. Padec deleža so statistiki zabeležili predvsem v prometu ter v sektorju ogrevanja in hlajenja, medtem ko se je v sektorju električne energije delež OVE povečal, predvsem zaradi močnega prirasta proizvodnje v sončnih elektrarnah.

Slovenija si je s pariškim sporazumom zadala cilj 25‑odstotnega deleža OVE v končni rabi energije. V skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) naj bi delež OVE do leta 2030 dosegel vsaj 33-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030. 

Sončne in vetrne zmogljivosti

Na vprašanje o upadu novih sončnih zmogljivosti je Seršen pojasnila, da se je v zadnjem letu rast malih sončnih elektrarn za samooskrbo ustavila, medtem ko je v pripravi več večjih projektov.

»Na primer, zelo aktivno se načrtuje gradnja plavajoče sončne elektrarne Družmirje z zmogljivostjo 140 MW. Upamo, da bo državni prostorski načrt (DPN) sprejet do konca mandata te vlade. Ta elektrarna bi imela pomemben prispevek k ciljem 2030,« je povedala.

»Zaenkrat še čakamo preboj pri vetrni energiji. Tu gredo državni prostorski načrti (DPN) naprej svojo pot,« je zaključila.