Kako privarčevati

Kako privarčevati

Toplotna zaščita stavb

Toplotna zaščita stavb

Zaradi slabe toplotne izolacije stavb so stroški za ogrevanje in hlajenje višji. Stroški povezani z energijsko oskrbo stavb so poleg ostalih dejavnikov (prostornina ogrevalnih prostorov, podnebje, ohranjanje temperature v stanovanjih…) odvisni tudi od toplotnih izgub skozi stene, tla in strehe. Toplotne izgube lahko zmanjšamo z dobro in ustrezno vgrajeno toplotno izolacijo. Toplotna izolacija zunanjih sten se izvaja s pritrditvijo plošč na zunanjo stran sten, katere se potem prekrije z zaključno plastjo. S tem načinom se omogoča odprava toplotnih mostov zaradi stebrov in nosilcev, ki sicer omogočajo nastanek plesni zaradi kondenzacije zračne vlage na hladnih površinah zunanjih sten. Za notranjo toplotno izolacijo se odločimo takrat, ko zunanje ni mogoče izvesti ali pa pri stavbah, ki so namenjene začasnemu bivanju. Navadno se notranja izolacija uporablja pri toplotni izolaciji posameznih prostorov ali sten. Izvedba notranje toplotne izolacije se prične z lepljenjem plošč toplotne izolacije na zunanje zidove, ki jih je nato potrebno še prekriti s parno zaporo in zaključno oblogo. Vgradnja notranje toplotne izolacije mora biti izvedena skrbno, da bi se preprečil pojav toplotnega mostu.

Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanja toplote ne moremo zaustaviti, lahko ga le zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij. Toplotna prehodnost konstrukcije je odvisna od vgrajenih materialov, njihove toplotne prevodnosti in debelin njihovih plasti.

Toplotnoizolacijske materiale lahko razdelimo glede na kemijsko sestavo in strukturo. Med anorganskimi materiali je na prvem mestu po obsegu uporabe toplotna izolacija iz mineralnih vlaken (steklena in kamena volna), med organskimi materiali pa so najpomembnejši penjeni materiali, npr. ekspandirani in ekstrudirani polistiren ter penjeni poliuretan.

Glede na fizikalno-kemijske lastnosti lahko razdelimo toplotnoizolacijske materiale tudi na vlaknate (snovi iz (umetnih) mineralnih vlaken, rastlinskih in živalskih vlaken) ter porozne materiale (anorganske snovi, naravne organske in sintetične organske snovi), z uporabniškega vidika pa je pomembna razdelitev na »klasične« in »alternativne« toplotnoizolacijske materiale, ki pa niso nujno tudi bolj ekološki (celulozni kosmiči, trstika, slama, lan, konoplja, pluta, lesna vlakna, ovčja volna, ekspandirana glina, bombaž, penjeno steklo idr.).

Pri odločanju o izboru primernega materiala za toplotno zaščito stavbe kot najpomembnejšega kriterija upoštevamo toplotno prevodnost materiala (manjša kot je toplotna prevodnost toplotnoizolacijskega materiala in večja kot je njegova debelina, učinkovitejša je njegova toplotno zaščitna funkcija). Zlasti je pomemben položaj toplotne izolacije, saj lahko neustrezna sestava plasti privede do navlaževanja materialov in do trajnih poškodb.

Vsak sistem razporeditve plasti in položaj toplotne izolacije v ovoju stavbe ima svoje zahteve ter dobre in slabe lastnosti. Izbrati je treba optimalnega, glede na način uporabe zgradbe (za izbor in položaj plasti v ovoju je npr. pomembno, ali bomo stavbo uporabljali stalno ali občasno in če želimo izkoriščati sončno energijo.

Skozi zunanje stene stavba izgubi tudi do približno 35 % toplote. S toplotno zaščito zunanjih sten:

  • zmanjšamo toplotne izgube stavbe,
  • izboljšamo celotno energijsko učinkovitost stavbe,
  • izboljšamo toplotno stabilnost konstrukcije,
  • povečamo toplotno ugodje v prostorih,
  • zaščitimo nosilno konstrukcijo.

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2, 2010) postavlja zahteve, ki jih je treba upoštevati tudi pri načrtovanju sestave zunanjih sten:

  • zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe,
  • zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe,
  • zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare, in
  • nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe.
  • To pomeni, da je treba toplotno zaščito izbrati in dimenzionirati tako:
  • da bo toplotna prehodnost zunanje stene dovolj nizka,
  • da bodo materiali za posamezne sloje pravilno izbrani in razporejeni, da ne bi prišlo do nedovoljene kondenzacije vodne pare,
  • da bo toplotno izolacijski ovoj zunanjih sten enakomeren, sklenjen, brez nedopustnih oslabitev in primerno povezan s toplotno zaščito drugih delov ovoja stavbe.

Tehnična smernica TSG-01-004:2010, Učinkovita raba energije, določa, da se toplotna prehodnost konstrukcij toplotnega ovoja stavbe izračuna po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 2011.

Izračun prihranka izolacije

Toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe brez izolacije:

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, Umax = 0,280 W/m 2K

  • zunanji zid, U = 1,465 W/m2K, Ti = 20 °C
  • etaža, U = 0,496 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu, Umax = 0,350 W/m2K

  • zemlja-pritličje, U = 1,672 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad neogrevano kletjo, Umax = 0,350 W/m2K

  • pritličje-etaža, U = 1,515 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru , Umax = 0,200 W/m2K

  • etaža-streha, U = 0,436 W/m2K, Ti = 20 °C

Letna potrebna toplota za ogrevanje Qnh = 15.902 kWh. (caa. 1600 litrov ELKO)

Letna potrebna toplota za ogrevanje na enoto neto uporabne površine in kondicionirane prostornine:

Qnh/Au= 206,2 kWh/m2a
Qnh/Ve= 65,9 kWh/m3a

Toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe z izolacijo 12 cm na zunanjih stenah in 12 cm izolacije stropa proti podstrešju:

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, Umax = 0,280 W/m2K

  • zunanji zid, U = 0,260 W/m2K, Ti = 20 °C
  • etaža, U = 0,221 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe), Umax = 0,350 W/m2K

  • zemlja-pritličje, U = 1,672 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, Umax = 0,350 W/m2K

  • pritličje-etaža, U = 1,515 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru, Umax = 0,200 W/m2K

  • etaža-streha, U = 0,189 W/m2K, Ti = 20 °C

Letna potrebna toplota za ogrevanje Qnh = 9.059 kWh (caa. 900 litrov ELKO)

Letna potrebna toplota za ogrevanje na enoto neto uporabne površine in kondicionirane prostornine:

Qnh/Au= 117,4 kWh/m2a
Qnh/Ve= 37,5 kWh/m a

Iz zgornjih podatkov, kjer so prikazane izračunane vrednosti toplotnih karakteristik stanovanjske hiše iz elaborata gradbene fizike, lahko ugotovimo, da se poraba toplote za ogrevanje objekta po izvedbi ukrepov na ovoju zgradbe zniža iz 15,9 na 9,1 oz. za 6,8 MWh. To pomeni 43 % znižanje letne potrebne toplote za ogrevanje objekta.

Energijske izgube v običajni stavbi

Okna in balkonska vrata:

Okna so element, ki je bistven za vsako stavbo, saj omogočajo dnevno osvetlitev prostorov, zajem sončne energije, vidni stik z okolico in prezračevanje prostorov. Okna omogočajo s prepuščanjem sončnega sevanja tudi toplotne dobitke stavbe, hkrati pa zaradi njih nastajajo toplotne izgube zaradi toplotne prekinitve stavbe ali nepravilne vgradnje. Toplota lahko uhaja skozi okna na več načinov, in sicer skozi stekla, okenske okvire, roletne omarice, reže med okenskim okvirjem in krilom ali okvirjem in steno. Če želimo zmanjšati stroške ogrevanja, je pomemben ukrep zamenjava starih vezanih, škatlastih ali enojnih oken z lepljenimi stekli s sodobnimi energijsko učinkovitimi okni. Energetsko učinkovita okna so lahko okna z lesenimi, plastičnimi ali kovinskimi okvirji. Pomembno je, da so okna kakovostna, zatesnjena, z zaščitnimi okenskimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR kovinskim nanosom.

Okna razvrščamo glede na koeficient toplotne prevodnosti, ki se označuje s črko U. Pomembno je vedeti, da manjši koeficient U pomeni večjo energetsko učinkovitost okna.

Poznamo več vrst montaž oken, ki jih v osnovi delimo na klasično, eko in RAL montažo. Pri klasični montaži okvirje pritrdimo v zid z vijaki, spoj med oknom in zidom pa zapolnimo s poliuretansko peno. Pri EKO montaži za tesnjenje spoja med steno in stavbnim pohištvom uporabimo trajno elastično mehkocelično peno na vodni osnovi. RAL montaža je energijsko učinkovita montaža, ki preprečuje nastanek toplotnih mostov, zagotavlja ugodno mikroklimo v prostoru in prihranek pri ogrevanju. RAL montaža je obvezna pri vgradnji stavbnega pohištva pri gradnji pasivnih in nizkoenergijskih hiš.

Streha:

Streha je konstrukcijski element skozi katerega uide pogosto največji del toplote in mora zadostiti tako statičnim kot dinamičnim obremenitvam ter nuditi zaščito pred zunanjimi vplivi (vročina, mraz, voda, sneg, veter). Sama vgradnja toplotne strešne izolacije ni zahtevna kot tudi ne draga. Vendar pa je potrebno biti pozoren na dovolj debelo in pravilno vgrajeno toplotno izolacijo, katera nas bo ščitila pred poletno vročino in bo učinkovito zadrževala toploto zimskega ogrevanja.

Tla:

Stanovanja, ki se nahajajo nad odprtimi prostori kot so kleti, garaže ali neogrevanimi prostori, imajo lahko toplotne izgube skozi tla, če ta niso ustrezno toplotno zaščitena. V tem primeru je rešitev dodatna toplotna izolacija, ki se vgradi s spodnje strani etažne plošče.

Izolacija nebivalnega podstrešja:

Podstrešja so bolj kot ne nebivalna in služijo zgolj kot skladiščni ali servisni prostori. V teh primerih je izoliranje podstrešja slaba zamisel, zato se izolacija vgradi v zadnjo konstrukcijo, ki meji na neogrevan prostor. Največkrat so to tla na podstrešju. Izolacija tal na podstrešju pa velja za zelo enostaven in najbolj učinkovit izolacijski poseg na ovoju stavbe. Zadostna izolacija (cca. 20cm toplotne izolacije, odvisno od njene učinkovitosti) je ključna za velik prihranek energije celotnega objekta. Katero vrsto izolacijo bomo izbrali, pa je seveda odvisno od načina vgradnje in izvedbe.

Značke: Ključni ukrepi
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
12457

Varčujte

  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice