Samooskrbna elektrarna

Samooskrbna elektrarna

Borzen, slovenski operater trga z elektriko, Slovenska filantropija in Mestna občina Ljubljana so združili moči v družbeno odgovornem projektu Energetsko učinkovita in samooskrbna 'Viška hiška'.

Z družbeno odgovornim projektom Energetsko učinkovita in samooskrbna 'Viška hiška' želijo Borzen, Slovenska filantropija in Mestna občina Ljubljana za delovanje humanitarne organizacije Slovenska filantropija zagotoviti ustrezne delovne prostore ter istočasno postaviti vzorčni model energetsko samooskrbne in učinkovite stavbe. Na ta način bo zgrajen most med teorijo in prakso ter spodbujeno zaupanje v energetsko učinkovitost. Na 'Viški hiški', v kateri deluje in jo je v upravljanje s strani Mestne občine Ljubljana prejela Slovenska filantropija, so bila zaključena dela:

  • dokončanje energetske prenovo hiše (ovoj stavbe, …); 
  • postavitev samooskrbne sončne elektrarne s shranjevalnikom elektrike (baterije);
  • postavitev sistema napredne storitve upravljanja z energijo,
  • postavitev električne polnilnice.

V projekt je bila vključena širša skupnost, uporabniki storitev Slovenske filantropije – prosilci za azil, kot tudi različna podjetja iz energetske, gradbene in drugih sektorjev.

Pomemben vidik projekta je tudi demonstracijski vidik, torej most med teorijo in prakso, saj želijo dokazati dodano vrednost celovite energetske sanacije in samooskrbe. Viška hiška bo tako vzorčni primer dobre prakse in bo v naslednjih letih deležna spremljanja učinkov sanacije, ki bodo javno dostopni, istočasno pa bo zainteresirani javnosti na voljo za oglede. 

Energetska prenova Viške hiške prinaša koristi v več pogledih. Z nameščeno elektrarno  bo pripomogla k proizvodnji večjega dela svojih potreb po električni energiji, hkrati pa bo prenova ovoja stavbe prispevala k znatnemu zmanjšanju porabe toplote, in sicer za skoraj 50 odstotkov. V prihodnje bo Borzen spremljal porabo energije ter na ta način dejanske prihranke primerjal s teoretičnimi.

Nekaj tehničnih podatkov:

Izolacija objekta
V času prenove Viške hiške je bila fasada toplotno izolirana, in sicer iz plošč ekstrudiranega polistirena  XPS (λ ≤ 0,039 W/mK), debeline 16,0 cm, podzidek pa je sedaj zaščiten z zaključnim marmoriranim akrilnim ometom kulirplast, debeline 1,8 mm.

Sončna elektrarna in hranilnik električne energije
Samooskrbni sistem je sestavljen iz več segmentov, in sicer 32 solarnih panelov s skupno nazivno močjo 9 kW, hranilnika električne energije ter sistema za energetsko upravljanje. Paneli so v Sloveniji proizvedeni polikristalni solarni paneli BISOL PREMIUM POLY BMU. Vsak panel ima nazivno moč 280 W, učinkovitost pretvorbe modula pa je od 17,1 do 18,7 %. Tehnologija nameščenega hranilnika električne energije (baterije) je LiFePO4 in ima kapaciteto 10 kWh.

Elektrarna v obdobju visoke osončenosti viške proizvedene energije oddaja v omrežje oz. shrani v baterijo. Nasprotno pa v obdobju nizke osončenosti, ko ne proizvede dovolj energije, Viška hiška električno energijo odjema iz omrežja oz. baterije. Pri tem se pri obračunu električne energije upošteva tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja, to je konec koledarskega leta.

Zmanjšanje porabe električne energije
Prenova ovoja stavbe bo predvidoma prispevala k zmanjšani porabi toplote, in sicer s približno 14.850 kWh (letno) na manj kot 8.000 kWh, kar predstavlja prihranek v višini skoraj 7.000 kWh oziroma 47 odstotkov . Ta prihranek je sestavljen iz dveh segmentov, in sicer bo 98 odstotkov prispevala obnovljena fasada (ca. 6.800 kWh, kar pomeni blizu 900 evrov), preostala dva odstotka pa zamenjava oken (140 kWh; kar pomeni 17 €).

Načrtovani prihranki
Elektrarna bo v enem letu predvidoma proizvedla 9.500 kWh. Za primerjavo lahko navedemo, da povprečno gospodinjstvo oziroma 4-članska družina v enem letu porabi 3.500 kWh električne energije.

Viška hiška je sicer v zadnjih treh letih za ogrevanje in ostale potrebe porabila povprečno 25.000 kWh elektrike letno, medtem ko je s sanacijo v načrtu prihranek okoli 7.000 kWh. Če se predvideva, da bo elektrarna proizvedla 9.500 kWh, poraba po sanaciji pa bo 18.000 kWh, bo manko elektrike cca 8.500 kWh, kar bo potrebno prejeti iz omrežja.



 

 


Informirajte se

Prijavite se na e-novice