Prispevki

Prispevki

Zbornik in prezentacije konference si lahko prenesete s klikom na spodnji ikoni.

              

Ključni vsebinski povzetki konference

Kako do uspešne prenove 1,8 miljonov m2 površin javnih stavb do leta 2023?
Ambicije skoraj ničenergijskih stavb v praksi

Da je prihodnost tudi v skoraj ničenergijskih stavbah, pri čemer bi ekonomika naložbe vendarle morala biti ključna pri odločanju o celoviti prenovi stavb, so si bili enotni številni sodelujoči na konferenci Trajnostna energija lokalno, ki jo je že drugič, kot napredno stičišče lokalne energetike, priredil Borzen, slovenski operater trga z elektriko. Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo »Ambicije skoraj ničenergijskih stavb za jutri«, kjer so sodelujoči izpostavili, da se odpira nov investicijski cikel, ki zahteva bolj celovito načrtovanje, vključevanje novih znanj in tehnologij, nova povezovanja, ter tudi nove vire financiranja, pri čemer energetsko pogodbeništvo stopa v ospredje.

Štirinajst govorcev se je skupaj z več kot 100 udeleženci dotaknilo nekaj ključnih izzivov pred katerimi se je znašla celovita energetska prenova stavb v lokalnih skupnostih. Že po letu 2018 naj bi bile vse stavbe v javni lasti skoraj nič energijske, vse nove stavbe pa po letu 2020. Kako doseči te ambiciozne cilje, pri čemer so javna finančna sredstva omejena? To so vprašanja, ki po besedah predstavnika organizatorja, dr. Karla Peršolje, Borzen, motivirajo, da želijo prispevati k delitvi znanj in praks ter spodbujati aktivnosti na področju celovite obnove in skoraj ničeenergijskih stavb. Kot je izpostavil mag. Klemen Potisek iz Ministrstva za infrastrukturo, Borzenova konferenca veliko prispeva prav k dvigovanju zavesti o učinkovitejši rabi energije kot enem temeljnih izzivov Slovenije na energetskem in okoljskem področju; ker so stavbe tiste, ki porabijo kar 40- odstotkov energije in lahko zato pri gradnji stavb in njihovi rekonstrukciji pričakujemo glavne prihranke energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije s povečanjem zahtev glede energetske učinkovitosti stavb. Zato je prvi in najpomembnejši strateški projekt Vlade RS postal prav projekt prenove stavb z velikim multiplikativnim učinkom zniževanja stroškov energije, povečevanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja emisije toplogrednih plinov.

Mag. Tilen Smolnikar iz Ministrstva za infrastrukturo, je povedal, da so se z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb v okviru projekta energetske prenove zavezali, da bodo v obdobju nove finančne perspektive 2014 – 2020 prenovili četrtino vsega stavbnega fonda oz. okrog 22 miljonov kvadratnih metrov stavbnih površin od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb. Za učinkovito rabo energije javnih stavb bo namenjenih 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 miljonov evrov povratnih sredstev. Letni razpisi so že v teku, napovedal je nove razpise in tri vrste novih finančnih inštrumentov; to so posojila javnim in zasebnim lastnikom, inštrument za porazdelitev tveganja in lastniško financiranje ESCO podjetij, ki bodo na razpolago v letu 2017. Po besedah mag. Erika Potočarja iz Ministrstva za infrastrukturo, imamo sprejet Akcijskih načrt za skoraj ničenergijske stavbe za obdobje do leta 2020, ki je določil definicijo in minimalne zahteve skoraj ničenergijske stavbe, trenutno potekajo aktivnost, da se bistvene zahteve za skoraj ničenergijske stavbe predpiše tudi v spremembi Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbi. Dr. Marjana Zavrl Šijanec iz GI ZRMK je izpostavila dilemo ekonomske upravičenosti prenove in vprašanje kompleksnosti celovite prenove stavbe in skoraj ničenergijske prenove stavbe ter zanimivost takšne prenove za financiranje po načelu energetskega pogodbeništva.

Z izzivi učinkovitosti, kakovosti in transparentnosti energetskega pogodbeništva in kakšne so praktične izkušnje z njim v Sloveniji in Evropi, je udeležence seznanil mag. Damir Staničić iz Inštituta Jožef Stefan.. Tomaž Krištof, Studio Krištof arhitekti, je opozoril, da energetske obnove zapečatijo stavbo za nadaljnjih nekaj deset let, zato bi bilo nujno pred odločitvijo natančno preveriti, v kakšnem stanju je stavba, katere so njene pomanjkljivosti in za kakšno vrsto prenove bi se bilo smiselno odločiti, saj je lahko energetska sanacija priložnost za mnoge druge oblike prenov, kot so funkcionalna, prostorska, sanitarna, konstrukcijska, protipožarna in protipotresna.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo »Ambicije skoraj ničenergijskih stavb za jutri«, kjer je dr. Andreja Cirman iz Ekonomske fakultete UL poudarila, da se denar v Evropski uniji vrača na nepremičninsko področje zaradi večje verjetnosti donosnosti, kot npr. v bankah in v obveznicah, velik potencial pa vidi v javno-zasebnem partnerstvu ob tem, da se projekti seveda »morajo splačati«. Rajko Leban, GOLEA je izpostavil, da je pri energetski prenovi potrebno razmejiti, kateri ukrepi so ekonomsko smiselni, kateri pa ne, kot tudi vidi nevarnost, da bi projekti šli naprej zgolj v smeri veljavnih PURES zahtev, ne pa že v smeri ničenergijskih stavb. Koncept energijsko učinkovitih stavb in stavb, ki so proizvajalci energije, predstavlja velik zasuk v iskanju kakovostnih prostorskih rešitev, ki bo v prihodnosti zahteval še tesnejše povezovanje s samim prostorskim načrtom, je poudarila Barbara Radovan iz Ministrstva za okolje in prostor.

Sklepne ugotovitve omizja in udeležencev so bile, da je gradnja in celovita energetska obnova stavb in skoraj ničenergijskih stavb obveza, ki hkrati lahko ponuja številne priložnosti in koristi za danes in jutri. Ekonomska upravičenost bi morala pri tem vendarle igrati ključno vlogo, kot je tudi k tovrstnim projektom potrebno pristopati celostno, upoštevajoč poleg okoljskih in energetskih, tudi funkcionalne in prostorske vidike. Pri tem je izpostaviti, da vse to zahteva bolj integrirano načrtovanje, vključevanje novih znanj in tehnologij, nova povezovanja med projekti in občinami, kot tudi nove vire financiranja, pri čemer energetsko pogodbeništvo stopa v ospredje. 

Pri tem jih lahko podprejo tudi informacije, ki bodo javnosti na voljo kot zaključek projekta demonstracijske obnove večstanovanjskih stavb, ki ga je predstavil Iztok Gornjak iz Borzena.

Dogodki in natečaji

Prijavite se na e-novice