Novice

Novice

EIB kot prvi javni posojilodajalec na svetu opušča posojila za fosilna goriva

V EIB so v sporočilu za javnost zapisali, da banka po potrditvi spremenjene politike o posojilih v energetiki od konca leta 2021 dalje ne bo več obravnavala prošenj za financiranje projektov s fosilnimi gorivi, vključno s plinom, ki ne predvidevajo omejevanja izpustov. »Svet Evropske investicijske banke je prejel novo politiko podeljevanja posojil v energetiki in tako potrdil ambicioznejše cilje banke na področjih podnebnega ukrepanja in okoljske vzdržnosti,« je zapisano v sporočilu.

Predsednik EIB Werner Hoyer je ob tem dejal: »EIB bo prenehala financirati fosilna goriva in začeli bomo izvajati ambicioznejšo podnebno investicijsko strategijo, kot jo ima katera koli javna finančna ustanova na svetu.«

Kot je razumeti iz sporočila za javnost, nova politika temelji na petih načelih, ki bodo v prihodnje usmerjala aktivnosti EIB v energetskem sektorju:
• prednostna obravnava učinkovite rabe energije z namenom podpiranja novega cilja Evropske unije v skladu z njeno direktivo o učinkoviti rabi energije,
• omogočanje razogljičenja energetike s povečanjem podpore za nizko- ali brezogljične tehnologije s ciljem doseči 32-odstotni delež energije iz obnovljivih virov po vsej Uniji do leta 2030,
• povečanje obsega financiranja za decentralizirano proizvodnjo energije, inovativno shranjevanje energije in e-mobilnost,
• zagotavljanje vlaganja v omrežje, ki je nujno za nove, nestalne vire energije, kot sta veter in sonce, ter krepitev medomrežnih povezav med državami,
• povečevanje vpliva naložb za podporo preoblikovanju energetskega sektorja zunaj Unije.

Skupina EIB si bo v odločilnem desetletju med letoma 2021 in 2030 prizadevala, da podpre naložbe v podnebne ukrepe in okoljsko vzdržnost v skupni vrednosti 1 bilijon evrov. Poleg tega bo postopno povečevala delež financiranja, ki je namenjen podnebnim ukrepom in okoljski vzdržnosti, da bo ta do leta 2025 dosegel 50 odstotkov njenih programov, in s povečevanjem nadaljevala tudi po tem letu. Skupina bo do konca leta 2020 vso svojo dejavnost financiranja uskladila z načeli in cilji pariškega sporazuma, je še zapisano v sporočilu za javnost.

Generalni sekretar združenja Eurogas James Watson je napoved komentiral z besedami: »Banka bo s svojimi novimi pravili podeljevanja posojil podpirala razmah tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS), pretvorbe električne energije v plin ter vodik in bioplin. Te tehnologije, ki vse omogočajo doseganje cilja o ogljični nevtralnosti do leta 2050, je mogoče uveljaviti z vlaganjem v plinsko infrastrukturo. Tudi v banki so prepoznali potrebo po dokončanju plinske infrastrukture, zato so do financiranja upravičeni številni projekti skupnega interesa na področju zemeljskega plina. Pomembno je, da bodo v banki še naprej podpirali projekte vgrajevanja majhnih plinskih kotlov, ki pomagajo izboljševati kakovost zraka in zmanjševati izpuste toplogrednih plinov na območjih, kjer se za ogrevanje še uporabljajo trdna goriva ali kurilno olje.«

Po podatkih iz sporočila WWF je novo politiko podprlo 19 članic Unije, med drugimi Nemčija. Tri – Poljska, Romunija in Madžarska – so glasovale proti, saj si želijo več fleksibilnosti pri financiranju plina, šest pa se jih je vzdržalo. Od teh šestih Estonija, Litva, Malta in Ciper niso hotele glasovati zaradi pomanjkljive zaznane fleksibilnosti pri obravnavi plina, Luksemburg in Avstrija pa sta se vzdržala, ker sta nasprotovala vlogi jedrske energije v politiki. V Evropski komisiji so si sicer prizadevali za močnejšo vlogo plina, vendar so nazadnje predlog podprli.

Pri WWF pa ob tem opozarjajo, da preložitev konca financiranja plinskih projektov do leta 2021 odpira možnost, da se v plin steče še za več milijard evrov posojil, in to v času, ko nas znanstveniki svarijo, da v okoljskem proračunu ni več prostora za izpuste fosilnih goriv.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
26. november 2019
117
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice