Novice

Novice

Energetska dovoljenja ima trenutno osem vetrnih elektrarn

Trenutno so v Sloveniji izdana energetska dovoljenja za osem vetrnih elektrarn, katerih priglašena skupna električna moč na pragu znaša okrog 155 MW. To so vetrne elektrarne Zajčica, Črnivec, Plešivec, Ojstrica, Dolenja vas 2 in polja vetrnih elektrarn Mislinja, Paški Kozjak in Rogatec, pravi mag. Rudi Vončina, vodja oddelka za okolje na Elektroinštitutu Milana Vidmarja (EIMV). Med večjimi investitorji so tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM), kjer pričakujejo, da bo za pripravo ustreznih strokovnih podlag o okolju za vetrnico na lokaciji Ojstrica nad Dravogradom potrebno vsaj leto dni. Zanjo se je s sklepom vlade lani marca začelo umeščanje v prostor z državnim prostorskim načrtom (DPN). »Okoljsko poročilo bi lahko bilo izdelano v letu 2020,« pravijo v DEM in dodajajo, da pa so pridobili energetsko dovoljenje še za dve drugi lokaciji.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so bolj optimistični. V postopku priprave DPN za Ojstrico, kjer je predvidena vetrna elektrarna s tremi vetrnimi agregati moči po 3,45 MW (skupaj torej 10,35 MW) in s predvideno proizvodnjo približno 28.000 MWh/leto, trenutno poteka »priprava strokovnih podlag, med njimi tudi okoljskega poročila. Po izdelavi študije variant in okoljskega poročila bo sledila njuna javna razgrnitev, in sicer predvidoma konec leta 2019,« pravijo na MOP. 

»Z namenom povečanja deleža električne energije iz obnovljivih virov so bile z Lidarjem, ki ga upravljamo v Dravskih elektrarnah Maribor, opravljene meritve hitrosti in smeri vetra na več lokacijah v severnem delu Slovenije. Na podlagi teh in drugih podatkov je bil na oddelku za okolje EIMV izdelan model vetrnega potenciala severovzhodne Slovenije z upoštevanjem hribovitega reliefa Slovenije ter istočasno naravnih in prostorskih sestavin kot omejitev,« povedo v DEM. Tako so izbrali še dve lokaciji, ki se jih da energetsko dobro izkoristiti, primerne pa so tudi z vidika »okoljskih prvin, ki jih predstavljajo varstveni režimi.«

Prva lokacija je območje Paškega Kozjaka, kjer bi bilo mogoče postaviti štiri vetrne agregate s skupno močjo 13,5 MW in proizvodnjo približno 31.000 MWh/leto, pravijo v DEM. Kot dobro lokacijo z najmanj varstvenimi režimi, ki lahko predstavljajo oviro gradnji vetrnic, pa vidijo tudi območje severno od Rogatca, kjer bi lahko po analizah vetrovnih razmer stalo do šest vetrnih agregatov s skupno močjo 21,6 MW ter letno proizvodnjo približno 60.480 MWh/leto.

»Za obe lokaciji smo vložili zahtevo in od ministrstva za infrastrukturo (MzI) tudi pridobili energetsko dovoljenje. Naslednji koraki so priprava obeh lokacij za državni prostorski načrt, ki se, na podlagi pogojev ministrstva v energetskem dovoljenju, mora začeti v letu 2019,« še dodajajo v DEM. 

»Slovenija nima obsežnejših ravnih terenov s stanovitno in zadostno hitrostjo vetra za postavitev zelo učinkovitih večjih polj vetrnih elektrarn, ima pa še neizkoriščena vetrovno primerna območja izven varovanih območij, kjer bi lahko bilo izkoriščanje vetrne energije ekonomično,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.

Prepričani so, da je treba glede na zastavljene cilje razogljičenja »čim prej začeti izrabljati razpoložljiv neizkoriščen vetrni potencial, po letu 2030 pa izgradnjo novih vetrnih elektrarn še pospešiti. Če se ne odločimo za dolgoročno uporabo jedrske energije, bo treba intenzivneje povečevati kapacitete vetrne energije že po letu 2025. Na ta način bi lahko po letu 2050 iz vetrnih elektrarn proizvedli okoli 7 % vse v Sloveniji proizvedene električne energije,« menijo na ministrstvu. Dodajo, da so bili na razpisih Agencije za energijo za vstop v podporno shemo za elektriko iz obnovljivih virov energije v zadnjih treh letih najbolj uspešni ravno projekti za vetrne elektrarne.

»V preteklosti so bile za celotno območje Slovenije z modeli ocenjene povprečne letne hitrosti vetra in gostote moči vetra. Njihova prostorska in časovna ločljivost je takšna, da so te ocene primerne le za opredelitev potencialnih področij, kjer bi bilo mogoče izkoriščati potencial vetra. Ta kaže, da je gostota moči vetra največja na področju Kamniško Savinjskih Alp, Julijskih Alp, Pohorja, dela Krasa, Trnovske planote in Notranjske. Seveda zaradi izpostavljene družbene vrednosti alpskega sveta in drugih varovanih območij na večini teh področij ni smotrno razmišljati o gradnji vetrnih elektrarn,« pojasni Vončina.

A za projekte z izdanimi energetskimi dovoljenji (gre za vetrne elektrarne Zajčica, Črnivec, Plešivec, Ojstrica, Dolenja vas 2 in polja vetrnih elektrarn Mislinja, Paški Kozjak in Rogatec, katerih priglašena skupna električna moč na pragu znaša okrog 155 MW), so potencialne lokacije določene. Odločitve o tem, ali bodo lahko tam postavljene vetrne elektrarne, pa bodo odvisne od natančnejših meteoroloških ocen potenciala vetra ter proučitve energetskih, prostorskih, socioloških, okoljskih, tehnično-tehnoloških in ekonomskih vidikov, pove Rudi Vončina.

Doda, da so male vetrne elektrarne »cenovnega reda avtomobila višjega srednjega razreda, tveganja za ekonomsko uspešno izvedljivost pa so zaradi slabo poznane gostote moči vetra pri njih večja. Zato je pričakovati, da se bo zanje odločalo manj investitorjev«. Izpostavi, da je za vetrne elektrarne predvidena tudi podpora v obliki zagotovljenega odkupa električne energije oziroma drugih javnih podpor, zato morajo biti tveganja prej navedenih vidikov sprejemljiva, da se investicijski proces sploh lahko začne. To velja tako za vetrne elektrarne večjih kot manjših priključnih moči.

»Trenutno je v izdelavi ocena potenciala vetra za celotno Slovenijo, katere cilj je opredeliti lokacije za načrtovanje vetrnih elektrarn na izbranih območjih z zadostnim vetrnim potencialom,« pravi Rudi Vončina.

Na okoljskem ministrstvu trenutno vodijo postopke priprave državnih prostorskih načrtov za projekte, ki so, v skladu z Zakonom urejanju prostora, ureditve državnega pomena. »To so polja vetrnih elektrarn (PVE) Ojstrica na območju občine Dravograd, PVE Plešivec na območju občin Rogaška Slatina in Makole ter PVE Senožeška Brda in PVE Zajčica, obe na območju občine Divača. V usklajevanju je tudi pobuda za PVE Dolenja vas, tudi na območju občine Divača,« pravijo na omenjenem ministrstvu. 

Pobudnik za pripravo DPN za vse navedene projekte je ministrstvo za infrastrukturo, investitorji pa so različni: Dravske elektrarne, VEPA, AMICUS, AAE Ventur in Stiria invest.

Kot pravijo na MOP, je največ pobud za PVE državnega pomena na območju Obalno kraške regije, konkretno v občini Divača. »Načrtovanje posameznih vetrnih elektrarn oziroma polj, ki ne presegajo 10 MW, pa je v izvirni pristojnosti občin, saj gre za ureditve lokalnega pomena.« MOP zato nima posebne evidence, iz katere bi bilo razvidno, kje se pojavlja največ pobud za postavitev tovrstnih vetrnih elektrarn, so pa seznanjeni, da so nekatere občine, in sicer Postojna, Pivka, Vojnik in Slovenske Konjice, pristopile k spremembam in dopolnitvam svojih prostorskih aktov prav zaradi umeščanja vetrnih elektrarn.

 »Za investitorje so najbolj zanimive lokacije, ki imajo dovolj izmerjenega vetrnega potenciala, hkrati pa niso v zaščitenih območjih. Koristno je, če niso preveč oddaljene od elektroenergetskega omrežja, obenem pa so čim dalj od naselij oziroma vsaj 800 metrov od razpršene poselitve,« na vprašanje, katere lokacije najbolj pritegnejo investitorje, odgovarjajo na MzI.

Pravijo, da imajo trenutno odprto eno vlogo za izdajo energetskega dovoljenja, in sicer za vetrno polje Pesišče, ki jo je vložil investitor Stiria invest iz Rogaške Slatine. »Razlog za to je negativno mnenje pristojnega operaterja elektrodistribucijskega sistema, podjetja Elektro Primorska,« povedo na ministrstvu.


Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
14. januar 2019
175
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice