Novice

Novice

Slovenija mora v boju s podnebnimi spremembami ukrepati hitreje

»Do sedaj so bile podnebne spremembe za slovenske vlade obrobna politična tema. Slovenske vlade so sprejele premalo konkretnih ukrepov, da bi se Slovenija lahko uspešno borila proti izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in so hkrati tudi izvajale okolju škodljive politike,« je povedala Katja Huš, vodja projektov na področju podnebja in energetike v Greenpeace Slovenija, na oktobrskem srečanju novinarjev in urednikov, na katerem so bili predstavljeni izsledki posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki podaja izčrpno oceno posledic globalnega segrevanja za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo ter ukrepe, ki so potrebni, da bo svet ostal pod tem pragom. Poročilo bo uradno objavljeno 8. oktobra.

Srečanje je organiziral Greenpeace Slovenija v sodelovanju z društvom Focus. Organizatorji dogodka so poudarili, da bodo vodilni svetovni znanstveniki na področju podnebja v poročilu predstavili potrebne ukrepe za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom ter opisali posledice v primeru, da teh ukrepov ne izvedemo. Omenili so, da so podpisnice Pariškega sporazuma omenjeno poročilo leta 2015 naročile pri IPPC-ju.

»Do danes smo svet že segreli za 1 °C. Tukaj in zdaj se soočamo z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi vremenskimi ekstremi (suše, požari, poplave, vročinski valovi…). Če države izpolnijo svoje trenutne cilje, bi bil do konca stoletja svet segret za več kot 3 °C. Dvig globalne temperature za več kot 1,5 °C nas pelje v tvegan scenarij, kjer bi se soočali z nepredvidljivimi posledicami in, najverjetneje, z nepopravljivo škodo našemu podnebju. Pričakujemo, da bo to poročilo nekakšna streznitev za politike, da bodo ukrepali bolj odločno. Naslednje desetletje bo odločilno za uvajanje predlaganih sprememb. Upamo, da bo poročilo države spodbudilo, naj bistveno okrepijo svoje nacionalne cilje glede zmanjšanja emisij do leta 2030,« je povedala Huševa. 

Barbara Kvac, strokovna sodelavka za podnebno in energetsko politiko društva Focus, pa je poudarila, da poročilo pošilja jasen signal politikom, da so spremembe več kot potrebne in da bodo omenjeno poročilo vlade držav podpisnic Pariškega sporazuma tudi potrdile. »Nove študije, ki so bile narejene v pripravah na poročilo IPCC kažejo, da je segrevanje za 2 °C veliko bolj nevarno, kot je bilo sprva napovedano. 2 °C ni več varen ali sprejemljiv cilj. Omejitev segrevanja pod 1,5 °C je v interesu vseh nas. Poročilo sporoča, da je ukrepanje nujno, da poznamo rešitve, kako se sprememb lotiti, in da glavno odgovornost pri uvedbi sprememb nosijo vlade,« je povedala Kvacova. 

»V zadnjih desetih letih so v Sloveniji subvencije, ki škodujejo podnebju, narasle, v preteklih dveh letih pa smo bili tudi priča večkratnim poskusom dodatnega subvencioniranja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), fosilna goriva pa danes še vedno prejemajo več javnofinančne podpore kot čistejši viri. Če smo v letu 2016 sončni energiji namenili 67 milijonov evrov podpore, pa so istega leta fosilna goriva prejela kar 134 milijonov evrov državnih subvencij. Energetska politika zadnjega desetletja je Slovenijo ohranjala v primežu premoga in jedrske energije, pri čistejših virih energije pa smo se še naprej zanašali le na večje hidroelektrarne, saj ne postavljamo vetrnic, delež sončne energije pa je popolnoma zanemarljiv,« je poudarila Huševa.

Kot je povedala Kvacova, pa je zaznati vedno večje zavedanje po potrebnih spremembah na lokalni ravni. »Mesta vedno bolj kažejo željo po spremembah, prav tako podjetja in tudi drugi akterji. Od ljudi se čuti pritisk na odločevalce po hitrejši uvedbi sprememb. Povečalo se je tudi število podnebnih tožb na svetovni ravni. Tudi na ravni EU je bila podana tožba proti Evropskemu parlamentu, kjer družine tožijo evropske poslance zaradi sprejetja okolju škodljivih zakonodaj,« je omenila Kvacova. 

»Ker se Slovenija segreva hitreje od globalnega povprečja, je v našem interesu, da tudi druge države storijo več. Znotraj EU mora biti Vlada RS progresiven akter, ki si bo prizadeval, da bodo načrti in politike EU resnično vodili potrebno transformacijo gospodarstva in bodo usklajeni s ciljem 1,5 °C. Prvo priložnost za to bo nova vlada dobila že novembra, ko bo Evropska komisija predstavila dolgoročno podnebno strategijo EU. Politični predstavniki nimajo več izgovorov; znanstvena skupnost je jasna, na voljo imamo znanje in tehnologije za potrebne spremembe - manjka le politična volja in pogum,« sta se strinjali sogovornici.

 

 


Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
10. oktober 2018
318
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice