Novice

Novice

Vetrna energija bo v naslednjih petih letih v Evropi beležila veliko rast

Proizvodnja vetrne energije v Evropi bo v naslednjih petih letih beležila solidno rast. Toda politične negotovosti in pomanjkanje ambicij v mnogih državah bi lahko ogrozile to rast, omenja poročilo o razvoju vetrne energije v Evropi, ki ga je objavila evropska organizacija za vetrno energijo WindEurope.

Vetrne kapacitete v Evropi naj bi do leta 2022 beležile rast 17 GW na leto. Leta 2019 bo vetrna industrija zabeležila nov rekord v postavitvi novih kapacitet. Z novimi vetrnimi kapacitetami s skupno močjo 87 GW, ki naj bi bile zgrajene v naslednjih petih letih, naj bi do leta 2022 Evropa dosegla do 258 GW kapacitet proizvodnje električne energije iz vetra. Večina novih vetrnih kapacitet bo zgrajenih na morju s skupno močjo 70,4 GW, kaj je bistveno več od 16,5 GW novih kapacitet, kolikor naj bi bilo zgrajenih na kopnem. Nove turbine z močjo 4 MW+ in 8 MW+, ki zdaj postajajo nova norma za grajenje novih proizvodnih obratov tako na kopnem kot na morju, bodo krepko pripomogle k napovedani rasti.


Nemčija bo ostala evropska država z največjimi kapacitetami proizvodnje energije iz vetra (73 GW leta 2022), sledili pa ji bosta Španija (30 GW) in Velika Britanija (26 GW). Toda delež novih inštalacij v Nemčiji se bo v naslednjih petih letih v povprečju znižal s 40 odstotkov na 24 odstotkov. Španija in Švedska bosta v letu 2019 zabeležili rekordno rast novih proizvodnih kapacitet. Poleg izgradnje novih zmogljivosti se bo v naslednjih petih letih začela tudi razgradnja vetrnih elektrarn prve generacije. Do leta 2022 bo 22 GW zmogljivosti starih več kot 20 let. V nekaterih od teh elektrarn bodo nadomestili stare turbine z močnejšimi. Bo pa do leta 2022  opuščenih več elektrarn z zmogljivostjo med 4,3 in 6,4 GW. Poročilo še dodaja, da bodo evropske vetrne elektrane v prihodnjih petih letih predstavljaje 25 odstotkov vseh svetovnih vetrnih zmogljivosti proizvodnje vetrne energije.


»Vetrna energija v Evropi je na dobri poti, da bo beležila močno rast v naslednjih petih letih. Toda ta rast je rezultat včerajšnjih odločitev. Obeti za nove naložbe v naslednjih petih letih so manj jasni. Večina evropskih vlad še vedno ni sprejela načrtov za gradnjo novih vetrnih elektrarn do leta 2030. Deloma je zaradi tega težje pridobiti dovoljenja za gradnjo novih elektrarn. Hkrati v nekaterih državah obstajajo določene težave, ki jih je treba najprej rešiti. Nemčija je v prejšnjem letu naredila zmešnjavo z dražbo svojih potencialnih kopenskih vetrnih elektrarn, tako da bo v naslednjem letu ali dveh zgrajenih manj novih kapacitet, kar bo hkrati povzročilo izgubo delovnih mest. V Franciji še vedno ni čisto jasno, kdo lahko izdaja okoljska dovoljenja za izgradnjo novih vetrnih elektrarn, kar bo tudi vplivalo na rast. Ključni bodo nacionalni energetski in podnebni načrti do leta 2030. Načrti bodo vsebovali načrte novih proizvodnih kapacitet iz obnovljivih virov ter kako in kdaj bodo potekale dražbe za gradnjo novih kapacitet,« je ob tem komentiral direktor organizacije WindEurope Giles Dickson.

 

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
17. september 2018
425
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice